Shitake s prosom in ingverjem

Kosilo, ki odžene prehlad: Šitake s prosom in ingverjem

Čas priprave: 15-20 min

Zakaj si ne bi pripravili kosila, ki je dejansko zdravilo. Namesto žit, riža in testenin, ki zakisajo telo, bomo uporabili proseno kašo, ki je naravno poživilo, razkisa telo in vsebuje obilo dragocenih rudnin za lase, nohte, kosti in boljši spomin. Pomembna sestavina so gobe shitake, ki vsebujejo veliko polisaharidov in spodbujajo delovanje naših imunskih celic. Zdravilnost našega kosila bo povečala še priprava na kokosovi maščobi. Le-ta je čudovit vir lavrinske in kaprijske kisline, ki v telesu deluje proti virusom, bakterijam, zajedavcem in kvasovkam. Jed bomo začinili zingverjem, ki je naravni antibiotik in antiseptik, ter oljem pekoče paprike. Vse pekoče začimbe, redčijo sluz in so zelo koristne za krepitev dihalnih organov, če jih uporabljamo zmerno. Pri prekomerni uporabi, predvsem pozimi, izgubljamo vitalno energijo, ki naj bi jo zdaj skladiščili.

In kako se lotimo dela.

• Z vročo vodo operemo 2 dcl prosene kaše in jo skuhamo v trikrat več vode. Če želite, da bodo zrna prosa vsak sebi, skuhajte proso v nekaj manj vode, in zadnjo tretjino dodajte, ko ga odstavite. Mrzla voda, bo naredila da se zrna ne sprimejo.
• Istočasno, čebulo ali por prepražimo na kokosovi maščobi (zadostuje 50gr.)
• Dodamo narezane gobice shitake (50-100gr. po osebi).
• Po želji dodamo tudi korenček, pastinak in/ali bučke.
• Namesto začimb in kock, ki vsebujejo mononatrijum glutaminat in umetne arome uporabimo naravne kocke ali jušno osnovo Vitam ali kvasno osnovo.
• Vse skupaj dušimo le 5-10 minut.
• Potem dodamo začimbe.
• Za dve osebi zadostuje 1cm ingverja, ki ga naribamo ali drobno narežemo.
• Odličen pikanten okus doda tudi 1 žlička olja pekoče paprike.
• Za krepitev jeter lahko namesto popra dodamo zdravilna semena pegastega badlja, ki jih zmeljemo v mlinčku za poper.
• Ob tej jedi sodijo tudi začimbe kot so garam masala in sojina omaka.
• Za bolj mediteransko noto pa uporabite origano, timijan, baziliko…
• Če si takšnih jedi ne morete zamisliti brez smetane, dodajte sojino smetano, ki ne vsebuje holesterola. 

Avtizem - soba občutkov

Centru za avtizem je s pomočjo donatorja uspel nakup igral za opremo prve senzorne sobe, namenjene pomoči osebam z avtizmom v Sloveniji. Avtizem je nevrološko-biološka razvojna motnja, pri kateri je prizadet predel za komunikacijo in družbene odnose. Spremljajo ga tudi resne motnje v čutenju, pri čemer je lahko eden ali več čutov preobčutljivih ali premalo občutljivih za posamezne dražljaje. Nekateri strokovnjaki menijo, da se prav zaradi pomanjkanja čutnih dražljajev v kritičnem obdobju razvoja pojavijo možganske nepravilnosti in poznejše vedenjske motnje.

Pomoč osebam z motnjo avtizma zadeva tudi čutno terapijo (integracijo), ki lahko poteka s pomočjo posebne, senzorne sobe, umetno ustvarjenega okolja, ki omogoča prilagajanje čutnih dražljajev posamezniku. V njej je mogoče spodbujati vidne, slušne, taktilne, vohalne, okušalne, proprioceptivne in vestibularne čute. Osebe z avtizmom v senzorni sobi pridobivajo pomembne čutne izkušnje, ki jim omogočajo postopno čutno integracijo ter s tem zniževanje stresnega doživljanja vsakodnevnega življenja. Center za avtizem prostor za senzorno sobo še išče. Začasno bodo člani Centra opremo lahko uporabljali v prostorih Športnega društva Gib v Ljubljani. Center za avtizem že usposablja dva delovna terapevta, ki bosta lahko pomagala članom društva na poti do senzorne integracije.

http://www.pravljicna.si/avtizem

Naolj(č)imo krvni obtok

Oljčni listi so v zdravilne namene uporabljani predvsem v ljudskem zdravilstvu kot zdravilo za povišan krvni tlak. Vendar kliničnih raziskav, ki bi tovrstne učinke potrdile, še ni. Zato pa je bolj znano, da oljčno olje z esencialnimi nenasičenimi maščobnimi kislinami ugodno vpliva na zdravje. Je sestavni del mediteranske diete, za katero je dokazano, da je varovalni dejavnik pri preprečevanju bolezni srca in ožilja

Oljka spada med najbolj znane sredozemske rastline. Pri nas uspevata dve vrsti: divja oljka (Olea europea), ki raste v nekaterih predelih Istre (kamnita obmorska področja), ter navadna oljka (Olea sativa), ki jo gojimo, raste pa tudi podivjano. Divja oljka je manjše rasti in ima manjše plodove kot navadna oljka. Oljka daje dve drogi: liste (Oleae folium) in olje (Olivae oleum). Obe vrsti oljke spadata v družino oljkovk (Oleaceae), kamor uvrščamo številne znane rastline: jasmin, znano okrasno rastlino z rumenimi cvetovi – forzicijo, jesen, španski bezeg, kalino in zeleniko.

Olje pridobivamo s stiskanjem plodov – oliv. Oljčne liste nabiramo in sušimo ob cvetenju. Uporabljamo lahko tudi sveže. V zdravilne namene jih poznamo predvsem v ljudskem zdravilstvu. Vsebujejo iridoidne spojine, od tega pa največ olevropeina ter flavonoide. Poparek iz svežih ali posušenih listov naj bi bilo – po ljudskem izročilu,  učinkovito zdravilo za povišan krvni tlak. Bolj pogosto ga uporabljajo v Italiji. Ponekod pripravljajo iz posušenih listov tudi tinkturo, ki naj bi jo hipertoniki uživali po kapljicah.

Kliničnih raziskav o učinkovitosti pripravkov iz oljčnih listov še ni. V knjigi Katje Galle Toplak najdemo naslednji predpis za čajno mešanico proti povečanemu krvnemu tlaku:

• korenina baldrijana, 20gramov
• list oljke, 40 gramov
• cvet ali list gloga, 20 gramov
• list bele omele, 20 gramov

Poparek pripravimo iz dveh žlic čajne mešanice, ki jo prelijemo z 250 mililitrov vrele vode, premešamo, pustimo stati deset minut in precedimo. Poparek  pijemo zjutraj in zvečer.

Naj omenim, da je potrebna previdnost pri uživanju te čajne mešanice, zlasti če bolnik uživa še druga zdravila! Vrednost krvnega tlaka je potrebno skrbno spremljati. Pri nenadnem padcu krvnega tlaka je potrebno uživanje tega poparka prekiniti. Uživanje bolj priporočamo tistim, ki imajo blago povečan krvni tlak in ne jemljejo drugih zdravil. 

Del mediteranske diete

Iz oliv pridobivajo tudi maščobno olje, znano kot oljčno ali olivno olje. S hladnim stiskanjem pridobijo tako imenovano deviško olje, ki je rumene do zelenkasto rumene barve. Olja, ki jih pridobijo s stiskanjem pri višji temperaturi, pa so uporabna v prehrani šele po čiščenju (rafinaciji). Oljčno olje vsebuje maščobe, ki jih sestavljajo oleinska (80 do 85 odstotkov), linolna (5 do 10 odstotkov) in palmitinska kislina (8 do 15 odstotkov). Sestava oljčnega olja, predvsem esencialne nenasičene maščobne kisline, ugodno vpliva na zdravje. Je sestavni del mediteranske diete, za katero je dokazano, da je varovalni dejavnik pri preprečevanju bolezni srca in ožilja. Domnevajo, da naj bi učinkovine v oljčnem olju ugodno vplivale na razvoj kosti in zmanjševale tveganje za pojav raka na dojkah in debelem črevesu. Ugotavljajo tudi, da uživanje zmanjšuje tveganje za razvoj Alzheimerjeve bolezni.

Uporabo oljčnega olja v prehrani torej spodbujamo. Celinskemu delu prebivalstva Slovenije se bo morda potrebno le nekoliko navaditi na okus.