Ohromljena polovica obraza s povešenim ustnim kotom je znak, ki zbuja skrb v vsaki starosti. Če ga opazimo pri otroku, je strah še toliko večji. Pareza obraznega živca, kot strokovno imenujmo to stanje, je lahko prirojena ali pa se pojavi nenadoma po okužbi (mumps, herpes simpleks, norice) ali poškodbi glave oziroma obraza. Na srečo v večini primerov mine bodisi samodejno bodisi s kirurškim posegom in na otroških obrazih spet zasije nasmeh.
Otroka s prirojeno parezo (dva primera na 1.000 novorojenih otrok) je treba operirati okrog četrtega ali petega leta starosti, meni plastični kirurg iz bolnišnice Johns Hopkins, Rick Redett, dr. med., ki vsako leto opravi veliko tovrstnih posegov. Ohromljeni obrazni živec namreč preneha pošiljati dražljaje v obrazne mišice, katerih vlakna začnejo postopoma odmirati. Pri težjih ali starejših okvarah obraznega živca je potreben presadek, ki združi zdrave in poškodovane živčne celice. Zdrave celice se začnejo vraščati v ohromljeni živec, ga »prebudijo« in spodbudijo k delovanju. Živčne celice se obnavljajo s hitrostjo približno 2,5 centimetrov na mesec, iz česar sledi, da je potrebnih devet do 12 mesecev, preden lahko mali bolnik spet začne uporabljati prej ohromljeno stran obraza. Pri bolnikih z že usahlo obrazno mišico je treba leto dni po presaditvi živca presaditi še mišico. Otrokovo stanje se v veliki večini primerov dramatično izboljša.
Ni komentarjev:
Objavite komentar