Hmelj (Humulus lupulus) je zelnata trajnica iz družine konopljevk, ki se vzpenja po grmovju, mejah in drevesih po vsej Evropi do nadmorske višine 1500 m. V Sloveniji ga gojijo v okolici Žalca, sicer pa po vsej državi raste tudi divje kot ovijalka po grmovnatih nabrežjih in senčnih gozdnih robovih. Njegovo čvrsto, zvijajoče se steblo nosi srčaste liste, razdeljene na ostro nazobčane krpe. Nekdaj so hmeljeva stebla uporabljali za izdelovanje košar in drugih pletarskih izdelkov.
Proti nespečnosti uživamo hmeljev poparek, ki ga pripravimo iz 10 g hmeljevih storžkov, ki jih prelijemo z enim litrom vrele vode in jih v njej namakamo 10 minut.
Iz stebel so pridobivali tudi vlakna za tkanine in celulozo za papir. Hmelj je dvodomna rastlina, zato cvetovi različnih spolov rastejo na različnih rastlinah. Na ženskih rastlinah, ki jih gojijo v industrijske namene, se razvijajo stožčasti storžki, ki jih že od nekdaj uporabljajo v ljudskem zdravilstvu in za varjenje piva, a ne toliko zaradi njegove arome, kot zaradi njegove lastnosti, da preprečuje skisanje piva. V kulinariki so hmelj uporabljali že stari Rimljani, saj so uživali njegove mlade poganjke. Danes uživamo kot zelenjavo poganjke hmelja, ki jih odstranimo zgodaj spomladi. Podobni so majhnim belušem, a imajo nekoliko bolj močan okus, odlični so kuhani, praženi in pečeni z bešamelom.
Ni komentarjev:
Objavite komentar